Uvod

Uvod

Gledala sem čez odprto okno v moji veliki sobi ter opazovala dež. "Delphine!" Me je poklicala mama od spodaj. Ozrla sem se po sobi. Pri steni je stala postelja, na njej pa je bila rdeča odeja in modra blazina. Soba je bila prebarvana na samotno mešanico med temno modro in umazano belo. Spominja na dež. "Delphine, kje se obiraš? Palačinke se bodo ohladile in potem na bodo več dobre!" Sem spet slišala klicati mojo mamo. Krik sem prezrla. Ko bom šla dol, bom šla prostovoljno. Zdaj si vsi mislijo, da sem občutljiva. Sploh pa mi mamine palačinke ne bodo teknile, če bo nasproti mene sedela Hellena in me zmerjala. Hellena je moja za dve leti starejša sestra, ampak se obnaša kot kakšen dojenček. Še jaz se obnašam lepše. Sama sem stara enajst let, ona pa trinajst. Jaz imam rojstni dan drugega januarja, Hellena pa drugega februarja. Spet sem se ozrla po moji sobi. Pri steni nasproti postelje je stala velika lesena omara, malo stran od okna pa velika pisalna miza. To, da obiskujem šesti razred, pomeni OGROMNO domače naloge. Moja cela pisalna miza je obložena z več zvezki in puščico. Kot bi imela živčni zlom. Pomiri me samo še dež, pa tudi ta ne dežuje prepogosto. Največ trikrat na mesec. Danes je srečen dan, zato ga nočem zamuditi. Za nobeno ceno. Niti za ceno najboljših palačink, ki jih speče moja mama. Stol sem si privlekla izpred pisalne mize, odgrnila zaveso in odprla okno ter mirno kot še nikoli opazovala dež.
Nisem vedela, da mi bo ta dan za vedno zaznamoval življenje...