9. Del

9. Del

Sprehajala sem se po ulicah ter si roke ogrevala tako, da sem jih tiščala v žepih kavbojk. Sicer bi si jih z veseljem ogrela z magijo, vendar bi postale tako žareče rdeče, da bi me takoj kdo vedel. In če se je res v tem mestu naselil Annal, moram biti pazljiva in čim manj uporabljati magijo. Ampak ko sem videla ves tisti prah, se nisem morala zadržati. Moje stanovanje v domači stavbi je bilo vedno čisto, deloma zaradi magije, ki je že bila v njem, deloma zaradi mojega truda, da sem vsako soboto napotila vse čistilne pripomočke temeljito pospravljat. Upam, da ko se bom vrnila, ne bo prahu ali podobnega.
Kmalu sem prišla do hiše, v kateri živi DeDee. Potrkala sem in kmalu je vrata odprla DeDee. "Delphine?" Se je začudila. Prikimala sem. Povabila me je notri in v svojo sobo. Ker je bilo notri skoraj tako mrzlo kot zunaj, sem brez zavedanja uporabila magijo, da bi se ogrela. Roke so mi začele rdeče žareti, a meni je bil hitro toplo. Ko se je DeDee zagledala v moje roke, je otrpnila. Zamahnila sem z roko in rekla: "Pozabi na to in predvsem nikomur ne povej. Tega sem se naučila že pred nekaj tedni. Priročno je." Prikimala je, nato pa si me podrobno ogledala. "Kako je tam, kjer si bila? Glede na to, da ti takole gorijo roke, domnevam, da čaraš." Prikimala sem. "Blizu si. To je magija. Več pa ti ne morem povedati. Rusellu ne bi bilo všeč, če bi vse naše skrivnosti razkrila človeku." Nato sem nezavedno, kakor vedno, kadar sem bila napeta, naslonila hrbtno stran dlani na kolena ter z prsti druge roke krožiti po šestkraki rdeči zvezdi. Takrat je DeDee otrpnila. "Kaj je to? Kaj so ti tam naredili, Delphine? Čutim, da nisi več enaka..."